Home
Kdo smo???
Zanimivosti
Izpod peres
Povezave

Copyright © 2000-2004 by Aljaž Delakorda & Gaj Tanko. All rights reserved.

Updated by Gaj on 1^st January 2004

KAJ LAHKO PRIČAKUJEJO BODOČI FAZANI?

Pričakujejo lahko več učenja kot so ga bili navajeni, kopičenje testov, hiter potek snovi, nove učitelje – profesorje različnega razpoloženja. Svetujem jim, da še uživajo dokler še lahko. Ko pa septembra pridejo v šolo, naj se začnejo sproti učiti kolikor se da.

S ČIM NAM PROFESORJI POLNIJO GLAVE?

Z veliko snovi, ki včasih ni razumljiva. Z včasih nepotrebnimi podatki, ki nam ne bodo nikdar prišli prav.

S ČIM SO NAM ZAGRENILI ŽIVLJENJE?

-         z veliko učenja

-         težke snovi

-         kemijo, fiziko, matematiko.

KAJ PRIČAKUJEM DO KONCA LETA?

-         vsaj malo boljše ocene

-         da bodo vsi prišli v 2. letnik.

KAJ LAHKO PRIČAKUJEJO BODOČI »FAZANI«?...

-         več učenja kot v osnovni šoli;

-         težjo snov;

-         težje teste;

-         veliko testov;

-         stroge profesorje:

-         športne aktivnosti (razna tekmovanja, ŠKL).

KAJ PRIČAKUJEM V PRIHODNJE?..

-         več izletov

-         lažjo matematiko

-         zabavo do konca  leta.

NASVETI:

-         začni se učiti že prvi dan

-         prve teste piši čimbolje, da pokažeš, da si sposoben (a)

-         sodelujte pri pouku

-         ne mučite profesorjev s klepetom

-         ne pozabi na zabavo.

KAJ PRIČAKUJEM:

-         ekskurzije

-         izlete, zabavo

-         učenje, učenje. Učenje

-         uspešen vpis na fakulteto.

S  ČIM NAM PROFESORJI OTEŽUJEJO GLAVE?

-         z domačimi nalogami

-         s spraševanjem

-         s slabimi osenami (sicer smo sami krivi, samo...)

-         MATEMATIKA

KAJ JE DRUGAČE?

-         novi prijatelji

-         novi sošolci, prijatelji,

-         novo okolje,

-         strožje ocenjevanje

-         sprofesorji se ne smeš pogovarjati, kot ji se z učitelji v OŠ

-         več zabave, kot v osnovni šoli

-         večja odgovornost

-         bolj resni moramo biti - glede šole, drugače pa ...

PRVI VTISI:

Prvi vtisi so bili lepi. Ta šola mi je postala zares všeć, čeprav ob vpisu nisem bila ravno navdušena nad njo. Prvi šolski dan je bil vznemirljiv, a prijete. Najbolj zanimivo je bilo opazovati obraze mojih novih sošolcev. Nekaj sem jih na videz že poznala, večine pa ne. Za vsakogar posebej sem se spraševala, kakšen značaj ima. Prvih nekaj tednov smo bili zadržani, a smo se kamlu ujeli. Jaz imam o vseh sošolcih zelo dobro mnenje in upam, da se bomo še naprej dobro razumel.

KAJ ČAKA BODOČE FAZANE?

-         privajanje na novo šolo

-         spoznavanje novih ljudi

-         učte se matematko sprot!

-         Prve teste pište zlo dober (sloh pri kemiji)

KAJ PRIČAKUJEM OD 1. LETNIKA?

-         velik velik sreče pri matematiki,...

-    da  vsi prilezemo v 2. letnik

-         končni izlet

S ČIM SO NAM PROFESORJI ZAGRENILI ŽIVLJENJE?

-         z dolgimi nezanimivi razlagami

-         s težkimi testi

-         z domačimi nalogami

-         s spraševanjem.

KAJ PRIČAKUJEM V PRIHODNOSTI?

Res bi bilo bolje, da bi imeli malo več izletov na začetku šolskega leta, sa je proti koncu premalo časa in preveč učenja. Že tako nam odpade veliko ur in vse je preveč natrpano,

Upam da, da bomo odšli vsaj na kakšen končni izlet.

KAJ ČAKA BODOČE FAZANE?

Veliko, veliko in še enkrat veliko učenja!!! In kar je najbolj pomembno: če imaš pri matematki težave si hitro poišči inštruktorja, pa četudi so te težave zelo majhne. Prehitro lahko pade kakšna graja, teh pa se ne želimo !!!

Izkoristite veselje in radovednost pri gospodu Pivcu, saj je zelo duhovit in zelo rad pripoveduje svoje dogodke (izkušnje)iz preteklosti. Vendar ne razjetite ga preveč, ker zna biti hud!)

Najbolj pa vam svetujem to, da izkoristite še zadnje mesece sonovne šole. Špricajte zdaj, ker takoj tukaj to ne bo več mogoče in se boste morali kar lepo navaditi na sedenje za klopmi.

S ČIM NAM PROFESOFJI POLNIJO GLAVE?

Profesorji se trudijo napolniti glave z znanjem, ki nam bo v življenju prav gotovo koristilo.

Kljub temu, da so naše glave iz dneva v dan bolj polne z znanjme pridobljenim v šoli, pa vseeno niso prepolne, saj v življenju nikoli ne znaš vsega.

KAJ PRIČAKUJEM OD ŠOLSKEGA LETA?

Ob končanem šolskem letu se bom verjetno spoznala kako veliko več vem in v kako kratkem času so se mi »razširila obzorja«.

Upam, da bom to pridobljeno znanje tudi uporabljala.

Mnogi si po končani osnovni šoli zastavljajo vprašanja, kam, na katero šolo, kakšen poklic želim,... V gimnaziji imaš še štiri leta časa za končno odločitev. V tem času tudi nekoliko odrasteš, si starejši in dobiš nove želje.

Ker imaš več časa je tudi možnost, da bi kasneje obžaloval, manjša. Hkrati pa se ti po končani gimnaziji odprejo vse poti na njarazličnejše fakultete.

PRVI VTISI

Ni dolgo tega, odkar smo bili še osnovnošolci, a vendar je od takrat minilo že kar nekaj časa. Postali smo srednješolci in že nekaj dni obiskujemo novo šolo. Spoznala sem veliko novih obrazov, sedim v deugačnih učilnicah in poslušam razlage novih učiteljev oz. profesorjev. To novo okolje, ki ga šele spoznavam mi je všeč.

Upam, da mi bo ta šola še naprej všeč in da nikoli ne bi obžalovala dneva, ko sem se odločila za Gimnazijo Lava.

NAŠA PRIČAKOVANJA

-         vsi izdelamo razred

-         končni izlet za vsaj 4 dni

-         kakšen koncert

ZA FAZANE:

-         malo tečnih profesorjev

-         zabavni profesorji

-         nekaj živčnih zlomov

-         »zanimivi« primeri pri matematiki

-         dobri prijatelji

-         punce!!!!!

S ČIM SO NAM ZAGRENILI ŽIVLJENJE

-         nalogami

-         testi

-         spraševanjem

Bodočim srednješolcem svetujem, da srednjo šolo vzamejo skrajno resno. Jaz sem namreč naredil takšno napako, da tega nisem upošteval in se mi je to krepko poznalo pri uspehu. Med osnovno in srednjo šolo je velik skok. Srednje šole se je treba lotiti z angažiranim delom in sprotnim učenjem. To bo najbrž za marsikoga težko, če zanj to v osnovni šoli ni bilo nujno potrebno. Zato se je treba sprotnega učenja navaditi že takoj na začetku, ker v primeru, da tega ne upoštevaš, boš imel skozi leto težave. Če se boš tega držal, ti bo ostalo tudi več prostega časa, druženjas prijatelji in ne bo ti treba trepetati pres vsako uro, da boš vprašan.

Ključnega pomena v srednji šoli je predvsem to, kako k šoli pristopiš na začetku šolanja. Če se v prvem in drugem letniku navadiš sistema, delaš sproti, ti bo nadaljevanje dosti lažje. To bo pokazal tudi uspeh na maturi. Ker, če si skozi vsa štiri leta sproti delal in si spremljal napotke profesorjev, sem skoraj prepričan, da boš tudi preizkus na maturi dobro opravil.

Na začetku se mi je zdela ta šola tako industrijska – tuja in hladna. Zdaj, po osmih mesecih, pa mi je postala domača, skoraj taka kot OŠ. Všeč so mi velika okna, saj pridejo zelo prav, kadar je zunaj lep dan, v učilnici pa dolgčas. Vredu mi je tudi to, da nam po šoli ni treba hoditi v copatih, po možnosti še v hišnih, da šola ni »tak zapiflana«.

Vsem osnovnošolcem svetujem, naj nikar ne poslušajo tistih »kretenov«, ki grozijo, kako je srednja šola saj se samo izživljajo nad bodočimi fazani (tudi nad mano so se). Res, da se moramo malo več učiti, a se da preživeti, saj se da »full žurat« in hkrati biti dober v šoli.

Od gimnazije ponavadi pričakujemo, da nas bo dobro pripravila na faks in da nam bo uspelo uspešno opraviti maturo. Sama se trenutno še ne obremenjujem s tem, ampak se mi zdi, da bo treba kmalu začeti premišljevati o svoji prihodnosti.

Profesorji nam vedno znova govorijo, naj se učimo sproti – vsak dan! To je lahko reči, a zelo težko rees izpolniti. Ponavadi vse dneve prelenariš, potem pa pred testom skoraj znoriš, ko vidiš koliko bi se naj naučil.

»Well, that's all folks, lep pozdrav, pa če si osnovnošolec, ne se bat srednje šole.

Ko sem prvič vstopila v to šolo, ko mi je bila še neznana, se mi je zdela tako velika, tuja in hladna. Neverjetno, kako mi je zdaj, po skoraj osmih mesecih tukaj, postala domača. Že skoraj tako kot stara osnovna šola, od katere sem se tako težko ločila. Ni ša bila le stavba nova, novi so bili še sošolke in sošolci, pa tudi profesorji. Kmalu smo se navadili na drug drugega in sedaj se že do dobra poznamo.

Vsem osnovnošolcem, ki jih vse to še čaka, svetujem, naj jih ne bo strah srednje šole, saj le-ta ni nikakršen »bav-bav«, kot mnogi radi strašijo bodoče »fazane«. Res, da se moramo malo več učiti, ampak se da preživeti.

Od gimnazije pričakujem, da bom pridobila dosti zanja in bila uspešna na maturi, tako da bom šolanje lahko nadaljevala na fakulteti, ki mi bo všeč.

Profesorji nam vedno znova govorijo, naj se učimo sproti, vsak dan. To je res najbolje, a kaj ko je lahko reči, a težko izvršiti. Čeprav se včasih kar zmrdavaje spravim k učenju, pa vem, da se ne učim le za oceno, ampak, da mi bo to znanje v življenju še zelo prav prišlo in takrat se bom s hvaležnostjo spomnila potrpežljivosti, pa tudi stroge profesorje ter na čas, prebit med zvezki.

KAJ DIJAKI V TEM LETU ŠE PRIČAKUJEMO?

-         zabavo za konec leta

-         neka izletov

-         dobro voljo naših profesorjev

-         dobro spričevalo

-         mnogo novih prijateljev

-         veliko prostih ur

-         še veliko štosov prof. Pivca

-         ne preveč mučenja s testi do konca leta

-         končni izlet

-         dobro povprečje našega razreda

-         konec brez popravcev

KAJ ČAKA BODOČE FAZANE?

-         super predhodniki

-         ta boljša šola

-         mnogo fac na naši šoli

-         dobre punce

-         prof. Pivec = faca³

-         krst

-         mnoge ljubezni

-         ne preveč groznih profesorjev

-         zabavo

-         luštni tipi

-         malce več učenja

-         nekaj strašnih »m«učiteljev

-         grozna MATEMATIKA in KEMIJa

-         več ur

-         zgodnje vstajanje

-         sodelovanje

-         skisanje možganov zaradi vpliva okolja

OPIS SISTEMA!

-         8 ur največ, 6 ur najmanj

-         težja snov

-         več učenja

-         vaje pri BIO, FIZ in KE

-         izleti

-         informatika

-         domače naloge

-         večinoma nenapovedano spraševanje

S ČIM SO NAM TUKAJ ZAGRENILI MLADA LETA?

-         z informatiko

-         z vstajanjem ob 6⁰⁰ uri

-         z domačimi nalogami (predvsem pri nemščini)

-         z vajami pri matematiki

-         z nekaterimi groznimi predmeti

-         z mučenjem pri telovadbi

-         z »zanimivimi« primeri pri matematiki

-         z nekaterimi, ne preveč prijaznimi, profesorji

-         z 8 urami, 7 urami

-         z nenapovedanim spraševanjem

-         z navolm testov v enem tednu

Drugače pa naši mladi možgani še zdaleč niso zagrenjeni, saj se na tej naši šoli dogaja še mnogo drugih, lepih stvari, ki vse te prekrijejo in nam polepšajo dneve, deževne in sončne, polne dobrih ali slabih ocen, prepirov in ljubezni, itd.

S ČIM NAM PROFESORJI OTEŽUJEJO MOŽGANE?

-         z njihovo nevoljo

-         z nenapovedanim spraševanjem

-         s pretežkimi nalogami

-         s hitenjem jemanja nove snovi

KAJ PRIČAKUJEM V PRIHODNOSTI?

-         uspešno končati šolo

-         malo več volje do učenja

-         bolj prijazne profesorje

S ČIM NAM PROFESORJI OTEŽUJEJO GLAVE?

-         z nenapovedanim spraševanjem

-         s stalnim strašenjem pred učenjem

-         vedno nas opozarjajo, da brez učenja ne bomo šli naprej, drugače pa gimnazija sploh ni tak velik »bav-bav«

NAPOTKI ZA BODOČE »FAZANE«

-         veliko:

o       trme

o       samozavesti

o       učenja

o       zabave

o       dobrih ocen

o       novih prijateljev

o       sprotnega dela

o       »prilizovanja«

-         malo:

o       ugovarjanja

o       »špricanja«

o       slabih ocen

o       slabih odnosov s profesorji

Najbolj pa je važno, da uživate v tem, da ste sploh bodoči gimnazijsci isklajujete delo & zabavo ter bodite srečni!!!

KAJ PRIČAKUJEMO OD TE ŠOLE?

To je pa vprašanje s 1000-i odgovori

-         dokaj normalen uspeh (vsaj, da bi bila brez graj in da bi »zgurala« brez popravcev)

-         vpis na poljubno fakulteto

-         veliko prostih dni & zabave

Naslednjikom svetujem, naj bodo zbrani pri razlagah, naj profesorje dobro poslušajo in si sproti zapisujejo pomembne stvari.

Svetujem jim tudi, naj ne ugovarjajo in se ne prepirajo s profesrji.

V tem šolskem letu pričakujem, da bom zaključil letnik z dobrimi ocenami. Upam tudi, da bo na šoli to leto kakšna zabava ali ples.

Na šoli so mi najbolj všeč razlage profesorja Pivca. Pri njemu so mi všeč tudi njegove šale, ki nasmejijo vsakogar od nas.

NAPOTKI ZA BODOČE DIJAKE TE ŠOLE

-         veliko učenja

-         veliko samozavesti

-         sprotno učenje

-         ne kregajte se s profesorji

-         ne špricajte!!!

KAJ PRIČAKUJEM V PRIHODNOSTI?

Od gimnazije pričakujem, da bom pridobila čimveč znanja in se potem lahko vpisala na željeno fakulteto. Ta šola bo na moje življenje vplivala na različne načine:

§         na moj poklic

§         spoznala sem veliko novih prijateljev in upam, da bodo vedno del mojega živjenja

§         profesorji pa nam s svojimi nasveti pomagajo premagovati ovire v življenju.

PRVI VTISI

Počitnice so minile in zopet se je začel pouk. V ponedeljek sem se živčno presotpala v telovadnici nove šole in nestrpno čakala, da izvem, kdo bodo moji novi sošolci.

Z razredničarko smo vsi skupaj odšli v razred, kjer smo se spoznali, izvedeli šolski pravilnik, potem pa se dokaj hitro razšli. Krasno bi bilo, če bi se pouk vedno tako hitro končal. Vendar na žalost ni tako in že naslednji dan smo imeli sedem ur. Od začetka so se mi ure vlekle v nedogled, sedaj pa postaja pouk vse bolj zanimiv. Učitelji so vredu in snov dobro razložijo pa tudi prestrogi niso. Zaenkrat! Upam, da bo tako tudi v prihodnje in da se bomo razumeli tako z učitelji, kot s sošolci.

Mislim, da je bila moja odločitev, da sem se odločila za to gimnazijo, pravilna, le zgodnje vstajanje mi dela preglavice.

S ČIM NAM PROFESORJI OTEŽUJEJO MOŽGANE?

-         z nenapovedanim spraševanjem

-         s vsakodnevno snovjo (prehitro grejo naprej!)

-         z nekaterimi nepomembnimi podatki

-         z njihovo slabo voljo

PRVI VTISI

Sedaj je že minilo kar precej časa, odkar smo prestopili prag srednje šole. Marsikaj se je spremenilo, nekaterim na boljše, drugim slabše. Vsekakor pa je bilo to zelo velika prelomnica. Vsak si je sam ustvaril svoje mnenje in to na podlagi ocen. Prvi vtisi so bili na začetku zelo pozitivni, sedaj pa navdušenost že popušča. Pa vseeno se moramo potruditi, saj je srednja šola zelo pomemben korak k našim željam in težko pričakovanemu uspehu in potrudimo se, da bomo svoje sanje uresničili in realizirali.

S ČIM SO NAM ZAGRENILI ŽIVLJENJE

V srednji šoli je veliko več učenja, vandar imamo več svobod. Ko boste »totalno zagreznili« vam bo življenje zagrenila še ljubezen. Pa ne mislite, da se samo učimo in učimo. Kaj pa bi bilo iz tega? Vsi bi bili cele dneve v sobah in bi se odtujevali drug od drugega.

KAJ ČAKA BODOČE FAZANE?

Učenje, učenje, učenje in učenje ter še enkrat učenje.

Ko sem prvič vstopil v to šolo in ko sem zagledal telovadnico, sem vedel, da bom šel na to šolo. Prvi dan sem bil živčen in sem se tresel kot šiba na vodi, ampak ves ta strah in nervozo so prijazni profesorji in profesorice odpravile s prijaznostjo. Na prvi pogled je šola zgledala ogromna in strašna, ampak v bistvu je čisto majčkena in jo že imam v malem prstu.

Za profesorje in učne ure sem pomislil, da bodo naporni in preveč zahtevni, a sem ugotovil, da je vse čisto podobno osnovni šoli le malce snovi je več. Če se učiš sproti in delaš domače naloge se nimaš česa bati.

Šola sicer zajema veliko oddelkov in to pomeni veliko učencev katere prav hitro spoznaš in s katerimi navežeš nova poznanstva. Seveda je tudi veliko lepih deklet, katera ti olepšajo dan.

Če se boste odločili za to šolo mislim, da imate lepe možnosti, da uspešno končate srednjo šolo in se vpišete na fakulteto. Gimnazija Lava vam bo nadela dobro izobrazbo, prijaznost, veliko smeha in zabave, vsaj meni in mnogim mojim prijateljem je prava “prijateljica”.

PRVI VTISI

4. september je bil dan, ko sem odprla povsem nova vrata, pa ne le vrat te ogromne zgradbe, ki bo naslednja štiri leta moj “drugi dom”.Odprla sem vrata povsem novega življenja. Šolskega življenja. Gimnazija. Nikdar nisme pravzaprav razmišljala, kaj je to, Sedaj vem.

Spominja me na osnovno šolo, razlika je v tem, da je snov precej težja, učitelji niso več učitelji, temveč profesorji in spanec je precej krajši.

Šola kot zgradba – hm, velika z ogromno učenci, Vlada zmedenost, v kateri je nemogole spoznati nove ljudi.

Pričakovanja. Nove dogodivščine, nova spoznanja in prvi pogled, profesorji pa še naprej pripravljnei pomagati.

Začetni vtisi so dobri, imam pa občutek, da se bo to kaj kmalu spremenilo. Kakor povsod, bom doživljala vzpone in padce. Kljub temu upam, da ta gimnazijska leta ne bodo prekmalu minila, ker, kakor pravijo so to najlepša leta življenja.

Še malo, pa bomo zaključili prvi letnik. Še samo slabe tri mesece in spet bodo tu počitnice. Ni dolgo nazaj, ko smo pisali spise o prvih vtisih, sedaj pa se bo leto že izteklo. Kar verjeti ne morem, da gre vse tako hitro in da se tega niti ne zavedamo. Nekateri so se v tem letu trudili in vzeli srednjo šolo resno, drugi pa so še vedno na počitnicah. Nekaj časa je še ostalo, da se vrnejo na lepe in pravilne steze, ki so si jih na začetku zarisali. Verjetno ima vsakdo svoje želje, cilje in ambicije. Vsaj naj bi jih imel. Že to, da veš, kaj te zanima in kaj bi rad postal, je nekaj in že si stopnico višje do uspeha. Večina si želi lepih ocen in da bi šolsko leto zaključil brez nepotrebnih spodrsljajev.

Velika oz. ogromna razlika je med osnovno in srednjo šolo. Za vse je to ena velika prelomnica v naših življenjih. Pa vendar smo se osem let pripravljali nanjo in ne bi nas smela preveč presenetiti.

Pravzaprav pa lahko popolnoma vsak uspe, če si le želi in napravi kaj za napredovanje. Čeprav kar ne morem verjeti, da bom to napisala, saj mi starši to kar naprej ponavljajo, ampak resnično na vrh prilezeš le z učenjem. Radi bi postali to in ono, radi bi takšne in drugačne službe, za šolo pa nam je malo mar. Ta se nekako ne povezuje, mar ne? Seveda ni učenje edina stvar, ki naj mora zanimati, je pa ogromna in v veliki večini zasega naš čas, ki nam je na voljo po pouku. Ogromno pomaga tudi to, da v šoli prisluhnemo profesorjevi razlagi in se osredotočimo na pouk. Ne pravim, da se moramo cele dneve samo učiti in učiti. Kam pa bi to pripeljalo? Mene najbrž do živčnega zloma. Ampak učimo se toliko, kolikor mislimo, da je dovolj za uresničitev našic ciljev. Vsak pa sam zase ve, koliko je to. Ko malce premislim, kaj vse me še čaka, preden bom postala samostojna oseba; preden bom postala neodvisna od šole in izobraževanja! Dolga pot je še do tja. Pa vendar bom samo z znanjem lahko kaj dosegla in ustvarila iz sebe podobo, ki jo vidim v prihodnosti. Za enkrat je ta podoba sicer še malce “bleda”, ampak jaz verjamem, da bo ta nekoč čista in izostrena slika. Moramo le zaupati vase in verjeti, da nam bo uspelo.

Pogled na svet iz temne strani nam ne bo pomagal, prav zares, da ne – velikokrat se človek znajde v težavah in ne najde poti iz teme. Ko je že čisto na tleh in ve več, kaj bi napravil; se mu zdi vse zaman in najraje bi nad vsem obupal. Takrat milsi, samo na tegobe in žalosti, ki se mu dogajajo. V naših letih so problemi ponavadi ocene in ljubezen. Ker smo mladi in bi radi vse napravili brez napora z levo roko ter mislimo, da nam bo vedno vse na pladnju prinešeno; se ne obremenjujemo s tem, kako se bodo stvari odvijale in zato nas težave zelo šokirajo in  vržejo s tira. Popolnoma nepripravljeni nanje se zapremo vase, smilimo se samim sebi namesto, da bi se z njimi soočili. Pa vendar, mladi smo in učimo se na napakah. Moramo se kdaj tudi motiti, da bomo kasneje vedeli, kako je v določenih situacijah treba ravnati. Postajamo starejši, začenjamo se zavedati resničnega sveta okrog sebe in zadev se začenjamo lotevati resneje. Nekoč bomo tudi mi imeli svoje otroke in pomenili nam bodo vse na svetu. Tudi oni bodo hodili v šolo in tu in tam bo seveda priletela kakšna slaba ocena. V jezi, ki jo bomo stresali na otroke, se moramo spomniti na nas in na naše starše, ki so se prav tako kregali na nas, kadar smo bili neresni. Ugotovili bomo, da svojih staršev nismo razumeli pravilno, saj smo mislili, da so “zlobni” in nam hočejo samo slabo. V resnici pa bi dali vse za nas, vse, da bi nam omogočili lepo življenje in izobrazbo; radi bi bili ponosni na nas. Potrudimo se in jim dokažimo, da so lahko upravičeno in iz vsega srca ponosni na svoje otroke.

KAJ PRIČAKUJEM V PRIHODNOSTI?

Naslednja tri leta bodo še precej »učena«. Veliko znanja bo še potrebno pridobiti in veliko časa za knjigami prebiti. Bo pa zato zaslužek večji...

KAJ SVETUJEM BODOČIM FAZANOM?

Uživajte dokler še lahko. Ko ste enkrat v srednji šoli, ni povratka nazaj. Prosti čas dobro izkoristite, ker ga kmalu skoraj ne boste imeli. Zdaj, ko nimate toliko snovi in tako težke, čim več spite, namreč tudi spanca vam bo primanjkovalo.

Ko boste že sedeli v srednješolski (m)učilnici, pozorno poslušajte, s tem boste polovico že vedeli. Nekatere snovi pa so celo zanimive. Najpomembneje pa je, da se od vsega začetka trudite pridobivati čim boljše ocene, saj je najslabše, torej enice, najtežje popraviti, mnogim sploh ne uspe in nato spet znova skozi celo dogajanje.

S ČIM NAM PROFESORJI POLNIJO GLAVE?

Pri zgodovini o naših prednikih spregovorimo,

pri angleščini pa malo drugače govorimo.

Športna vzgoja res je kvasna,

matematika pa vsem nejasna.

Geografija sama piflarija,

fizika pa vsem glave razbija.

Schlafen je vse, kar pri nemščini poznamo,

slovenščino pa vsakdan si vbijamo v glavo.

Pri informatiki dogaja sama tipkarija,

atomi pri kemiji pa so sama oslarija.

Pri likovni rišemo bolj malo,

pri glasbi pojemo pa kar za šalo.

PRVI VTISI

-         šola je zelo velika-ko se je navadiš, ti postane všeč

-         malo straha, a se kmalu navadiš

-         nekaj negotovosti, a ko se spoprijateljiš z novimi sošolci, je full dobr

-         velik folka, kar te pomirja

-         veliko stopnic tk de si en dan na tedn full hin

-         prof. so v redu, sam na začetku vas bodo vsi full prjel

NASVETI

-         v prvem polletju (oz. čez cel 1. letnik) sodelujte - + točke!!!

-         čim bolje pište prve teste (npr. pri kemiji)

-         ne delat sranja (kr se hitr začneš potaplat)

-         kljub šoli ga žurite

-         resni bodte sam pr pouku

S ČIM NAM POLNIJO GLAVE

-         veliko je stvari, ki jih v življenju ne bote rabl (če predmeta ne bote šli študirat)

-         tut kaka ura sproščanje (če smo (vi bote) pridni)

-         vsak semester pridiga

KAJ JE DRUGAČE

-         ne bodo vas več ujčkal

-         večja odgovornost posameznika (vsaka neumnost bo slab glas za posameznika, pa tud za klas)

-         več stvari bote moral samostojno naredit

-         vsa snov bo šla hitrej (ne boste imel veliko ur za utrjevanje-to delate doma...)

KAJ PRIČAKUJEM

-         da bom uspešno končala 1.letnik in vsa 4 leta

-         dobro opravljena matura in potem HELLO faks

-         tut zabava, če ne se ti možgani skisajo

-         raznorazne ekskurzije, izleti, da si glavo odpočijemo

Kar verjeti ne morem, da čas tako hitro mineva. Kmalu bo konec šolskega leta. Zdi se mi, kakor da sem se dvakrat obrnila okrog sebe, pa je tu že marec. Tako hitro beži leto, nekateri izmed nas pa še vedno ne vemo, da se lahko na koncu kaj poruši. Nekaterim se ruši že skozi celo leto, pa se s tem niti ne obremenjujejo preveč. Prišle bodo poletne počitnice; čas, ko je treba uživati in čas za prijatelje ter nove sveže ljubezni. Stare zamere v šolski redovalnici pa bodo ponekod zahtevale, da naše ritke v največji vročini sedijo za domačo pisalno mizo in, da naše glavice delajo z vso paro. Šele takrat se bomo zavedli, da smo si sami zakuhali to kašo. Zdi se mi neumno, da pišem o tem, ker bi bilo najlepše, če bi vsi zdelali prvi letnik brez popravnih izpitov, ampak saj vsi vemo, da resnica boli. Prav zato se moramo zavedati, da nam ne bo vedno vse z rožicami postlano. Radi bi nekaj dosegli, saj smo vendar gimnazijci. Vsak je vendar prišel sem z željo, da nekaj napravi iz sebe. To mu lahko tudi uspe, vendar nima veliko možnosti izbire. Glavno je učenje. Saj vem, da nam to vsi ponavljajo in da smo stavka »Uči se!« že resnično siti, ampak, če dobro premislimo; bo to kar držalo. Srednja šola zahteva veliko več učenja kot osnovna. Tega smo se morali takrat, ko smo se odločili za gimnazijo, zavedati vsi. Pred nami so še dolga leta trdega dela in najbolje bo, da se ga vsi lotimo z najboljšimi močnimi! Veliko pomeni tudi zaupanje in pomoč med sošolci. Veliko pomeni enotnost in enakopravnost v razredu. Te vrline namreč dosti pripomorejo k moralni in psihični pripravljenosti učenca.

Ne pravim, da zabava odpade, niti slučajno. Sama jo imam namreč zelo rada. Ampak moramo si znati razporediti čas za učenje in čas za prijatelje ter zabavo. Vsekakor je gimnazija zelo zahtevna srednja šola, pa vendar se znamo tudi gimnazijci imeti lepo. Ni ti treba biti super odličnjak, da si srečen. Nekateri so zadovoljni že z dobrim uspehom in so v življenju popolnoma srečni.

Zapomnimo si, da šola ne pomeni vse na svetu, vendar pa igra v našem življenju zelo, zelo pomembno vlogo in moramo jo vzeti resno.

PRVI VTISI O ŠOLI

Moji prvi vtisi o šoli so bili dokaj dobri. Iz Rimskih Toplic sem se na gimnazijo Lava vpisala samo jaz, zato nisem nikogar poznala. Bilo me je strah, saj nisem vedela, če bom dobila kaj prijateljev ali zraven koga bom sedela. Prvi šolski dan me je v šolo pospremila sestra, ki obiskuje 2. letnik gimnazije Lava. Šola se mi je zdela zelo velika in mislila sem, da se v njej ne bom nikoli znašla. Po nekaj dneh  na novi šoli mi je že kar dobro šlo. Dobila sem tudi veliko prijateljev, ki so mi olajšali bivanje na novi šoli.

S ČIM NAM PROFESORJI POLNIJO GLAVE?

Hm, mogoče z znanjem. Ko sem prvič prišla na Lavo, sem se najbolj bala tega, da bodo profesorji preveč strogi in »zateženi«. Ko sem jih spoznala, sem bila prestrašena, saj sem mislila, da bodo ogrozili moje bivanje na šoli. Čez čas sem se le navadila na nove, bolj stroge profesorje, ki le niso tako zelo grozni.

KAJ PRIČAKUJEŠ?

Pričakujem, da bom pametnejša, a ne vem, če mi bo uspelo.

NASVETI

Ne bodite preveč priliznjeni ali razgrajaški, ker vas sošolci in profesorji ne bodo marali. Pa ne se preveč »ven metat« pa bo vse v redu.

PRVI VTISI

Že na začetku osmega razreda me je zgrozila misel na srednjo šolo. SREDNJA ŠOLA - velik »BAW BAW«. Poslavljanje od sošolcev, solzi se na valeti, prelepi spomini na OŠ... Misliš si, da nikoli ne bo weč tako lepo, kot je bilo. Vendar se motiš!!! Res je, da vse mine, vendar vedno se začne nekaj novega. Tako se je vsakemu di(v)jaku zgodilo, da je prvič vstopil skozi vrata ogromne šole. GIMNAZIJA ... :( Že samo beseda ti požene kri po žilah. Vendar je, ko se z njo »spoprijateljiš«, prav prijetna. Za vsakogar!!! Sprva te težijo vprašanja, kot so: »Ali me bodo novi sošolci sprejeli kot prijatelja« in »Ali bom izdelala letnik« ?!? Vendar nam ta vprašanja povzročajo le nepomemben glavobol, ki prav hitro mine. Že drugi šolski dan pomagaš pri nalogi sošolki Maji, ki ne razume matematike, Andreju iz sosednjega razreda pa vrneš nasmeh, ki ti ga je podaril :). Prav zanimivi so prvi sprehodi po šoli, hitro in panično norenje po hodniku, saj bo kmalu zvonilo, ti pa še nisi našel svoje »nove« učilnice :), čez pol leta se temu samo še smejiš, saj imaš  šolo že v mezincu!!! Novi učitelji - ups - PROFESORJI (!!!), ki sprva zgledajo prav zateženi in strogi, kmalu postanejo tvoji (drugi) :) prijatelji. Kmalu spoznaš njihov način dela, njihov nasmeh, ki je vedno iskren, in ugotoviš, da si tudi TI njihov prijatelj. Kot pa na VSAKI šoli, je tudi na naši šoli na urniku učenje :((. Ni panike!!! Z vsakodnevnim delom bo postalo del tvojega »prostega časa« :)). Ure pouka bodo hitro minevale in kmalu bo zvonil zvonec za konec pouka ... hihihi ... ZAKON! Nič ni boljšega, kot to, da se po pouku s svojimi »novimi« :) prijatelji odpraviš na pijačo in pohajkuješ po mestu.

Torej, gimnazija LAVA sploh ni samo učenje, kot temu pravijo učitelji v OŠ. Je hiša, polna znanja, smeha, mladosti, sošolcev, prijateljev, simpatij in ljubezni :)). Vsekakor pa ne (!) smemo pozabiti na profesorje :), brez katerih nobena šola nebi bila BAW BAW !!! :))

NASVETI ZA FAZANE J

·      Strah pred »krstom«

Verjetno tudi tebe, tako kot je mene :), muči vprašanje, kako me bodo krstili ?!? :(( Ampak STOP!?! TU sploh ni panike. Verjetno boš padel kateremu dijaku v oči in boš zaradi tega zamudil uro matematike, ker boš moral z vžigalico izmeriti dolžino šolskega hodnika :)))! Vendar se ne sekiraj - LIFE GOES ON!!! Ne boš edini, ki boš krščen, pa tudi zadnji ne, ki bo!!! Seveda se NE (!) smeš delati tako imenovanega »FRAJERJA«, saj boš zato prej kot katerikoli drugi ugotovil, kako kratka je pravzaprav vžigalica :))... Bodi TI, dijaku iz višjega letnika lepo odgovori, koliko je ura, ga pozdravi (!) in pojdi naprej!!

·      Strah pred učitelji - PROFESORJI

Ne, nikar!!! Tudi oni so samo ljudje, ki ti ne bi radi zagrenili življenja s športno napovedjo v redovalnici :))). Seveda pa si je potrebno oceno zaslužiti!!! Torej... naj »pred tablo« vzemi pamet v roke!!!

·      Moji sošolci - moji sovražniki?!?

Neeeee!!!... Nikar ne razmišljaj tako. Res je, da se nekateri ljudje ujemajo, drugi pa malo manj. Vendar ni nujno, da če se ne »prebavljajo«, da morajo biti sovražniki in prepirljivci!!! Imej jih, če ne kot prijatelje, vsaj kot sošolce!!! Pozdravi ga in pojdi svojo pot!!!

S ČIM NAM PROFESORJI POLNIJO GLAVE?!?

»V srednji šoli se bo potrebno ŠE VEČ učiti ... bla bla bla.« Verjetno si tudi TI poslušal isto od učitelja v OŠ. Ne rečem, da ni res, da se je potrebno učiti enako kot v OŠ :), vendar učenja še vseeno ni toliko, da nebi mogel iti zvečer ven in si vzeti malo prostega časa!!! Potrebno se je zavedati, da sediš v gimnaziji in ne več v OŠ, da je ta šola zahtevnejša,ti sam pa si se odločil, da pojdeš sem (vsaj upam)!!! :))

Hmmm, torej profesorji ... ... ... je res, da imajo kdaj pa kdaj tudi oni slabe dneve - kdaj pa jih TI nimaš?!? Vendar se da z njimi dosti zmeniti. Seveda je predavanje snovi njihova služba. V šolo (njihovo službo (!) - našo »prijateljico«), hodijo z namenom, da nas učijo novih, zanimivih, a vendar dolgočasnih znanj. Res je, da znajo biti ure matematike prav naporne, ure slovenščine neznosne, ure geografije dolgočasne, pri zgodovini bi najraje kar zaspal... vendar čas hitro mine. Učitelj razlaga svojo snov, ki jo mora predelati. Ampak ta snov ni nič kaj bolj oziroma manj zanimiva ali drugačna kot na drugih gimnaziji. :). Je snov, ki jo boš moral prebaviti, kot smo jo vsi ostali dijaki. Včasih so nekateri podatki tako nepomembni in neuporabni, da se ti zdi nesmiselno, da bi se jih tudi učil!!! Takrat ti priporočam, da si ponavljaš tale stavek, ki zelo (na žalost) :)) drži: VEČ ZNAŠ, VEČ VELJAŠ!!!

KAJ PRIČAKUJEM ?!? L

Kaj pričakujem?... Of course, čim več znanja, da se bom lahko čimbolje odrezala na maturi :(, ki mi že zdaj povzroča strah v kosteh :). Vem, da se tolažim s tem, da jo bom preživela, tako kot jo je prav vsak (zdaj že) bruc :)))!!!

OPIS SISTEMA...

... Ja, šola je seveda šola! :) Ustanova z učilnicami, klopmi, tablami in TESTI. Prav taka je tudi GIMNAZIJA LAVA! Vendar je QL. Zjutraj, ko vstopiš v šolo, te pogreje misel, da boš spet videl svojo simpatijo :)). Kmalu zazvoni zvonec za začetek pouka... SUX. Vendar gre. Profesor vstopi v razred z »Dobro jutro«. Dijaki vstanemo, kot znak spoštovanja ;). Pričetek ure. Hitro ponoviš snov in upaš, da ne bo prav tebe izbral za prvo žrtev, na kateri bo »preizkušal, kako dobro je razložil snov«. :) Oddahneš si, ker nisi to ravno ti. Kmalu je »mučenja« konec :). Prične se razlaga snovi. Pišeš si zapiske, vendar pridejo dnevi, ko v svoj zvezek v celih 7 urah pouka pišeš samo ljubezenske verze... :).

Kmalu je ure konec. Med odmorom se komaj prestaviš v drugo učilnico, na poti pa pozdraviš še kup poznanih. Čas hitro mine in tvoj želodec te opozori, da bo kmalu glavni odmor. Stopiš iz šole, sonce ti posije v obraz in že pričneš s prijetnimi pogovori :))). Na žalost nas hitro prekine zvonec za konec odmora... :(( Smola, spet se prične naš »ljubi« pouk! Vendar ni panike. Tudi te ure se da preživeti... vendar naslednja ura ==> TEST :((. Strah pred njim je najbolje zapreti v škatlo in je nikoli več odpreti!!! Profesor te je namreč na test zelo dobro pripravil, snov ste skupaj še enkrat ponovili in utrdili, tako da obvladaš!!! Hitro ponoviš še enkrat snov, besede, ki pa si je nikakor ne moreš zapomniti, napišeš na »švinglc« in ga skriješ v upanju, da te profesor ne (!) bo razkrinkal! Ampak, kdo (!) pa pravi, da nihče od profesorjev v naših letih ni pisal PLONKCEV in se prav tako bal?!? Ha...Ha...Ha, vsak je že kdaj goljufal!!! Test rešiš hitro, zvonec zazvoni, popakaš dnevnik, saj si ravno TI  dežurn ta teden (SUX) :) in si zadolžen za transport dnevnika iz razreda v razred. Poleg tega brišeš table, skrbiš za krede, javljaš odsotne - ne preveč zanimivo. Prebaviš še ostali dve uri, nato pa SVOBODA==> odpraviš se domov. In kaj boš počel doma?!? Ja, UČIL (!) se boš, seveda :))))

PRIČAKOVANJA V TEM ŠOLSKEM LETU

-         nekaj ekskurzij

-         kakšna zabava

-         dokončanje 1. Letnika

-         manj kontrolk

-         nič ali manj spraševanja

-         zabavne ure

NASVETI NAŠIM NASLEDNIKOM

-         veliko se je treba učiti

-         brez strahu do šole (ne grize)

-         spoštujte profesorje (J)

-         izpolnjujte šolski pravilnik

S ČIM NAS PROFESORJI NAJBOLJ MUČIJO

-         nenapovedano spraševanje

-         predolg jezik in že si pred tablo

-         prehitra razlaga (pri narekovanju)

-         mislijo, da sem Einstein

En lep kjut pozdravček!

Tle naj bi vam napisala moje prve vtise na tej šoli. Pa bom kr povedala, da me je blo na začetku, še predn se je vse skup začel fuuul STRAH. Strah me je blo vsega novga: nove šole, novga folka, novih prfoksov pa mogoč tut novih prjatlov. Skoz sm se sprašvala: A bo vse potekal po mojih ogromnih načrtih? Bom zmogla? Se bom mogla velik učit? Kok me bojo sprejel sošolci? Kok se bomo zastopl? Kwa si bojo o men mislal učitli?... Hja, no sej ni tko hudo k sm na začetku napisala. Pol na konc koncov se je pa vse lepo iztekl. Nova šola je sigurn bolša, nov folk na šoli... ja, no sej jih je res ko mravl, jih pa tut kr dost že poznaš (pomoje tut ti) in je pol vse velik bolš! Prfoksi so pa itak vsi isti. Nč kej razlike od osnovne šole, mogoč mal več zahtevajo pa to. Pa sej se hit navadiš. No, novi prjatli so pa najbolš kar se tle lohk zgodi. Predvsem sošolci so men ful vredu k se kr ok štekamo. J

Zdej pa še ta vprašanja k jih zdej jst znam odgovort: no ja moji načrti so bli kr visoki in vse tut ni mogl potekat po njih, je pa dobr, da maš za začetek en načrt, da sploh veš ka hočeš. No ja, zmoremo vsi, ampak le z veliko učenja (kar tle nikakor ne pogrešamo). No pa sej tko hudo tut ni. Mogoč mal več kot v osnovni šoli pa gre vse lepo in prav. Ja no pa vadit je treba velik, sej vete: »Vaja dela mojstra, če mojstr dela vajo!« J No s sošolci se pa itak supr zastopmo, tak da tle sploh ni ovir. No, pa še o učitlih: kokr se mene tiče so prve ocene najpomembnejše, ampak jih je tut najlaži dobit!!!! To si dobr zapomnte!!!

Nasvet za bodoče dijake: Bolš vam bo k v osnovni šoli, to je dejstvo. Tist kolk se je treba učit, pa raj ne bom posebi omenjala (pa ni tko ful hudo; če ne vrjamete poglejte meneJ).

S čim nam prfoksi grenijo življenje? Oh, ja, na to temo bi se dal razpravlat... pa sej nas hočjo u bistvu sam ful velik naučit, kolk si pa mi zapomnemo... je pa no... naša stvar.JJJ

No tkole je, men ni nč kej prevč žal, da sm šla sm. Včasih so sicer dnevi, ko se ful sprašujem, pa zakaj glih jst, ampak pol pomisliš, da pa na konc vse skup ful ni tak slab! Uživite, pa lepo se mejte, papa.

Jaz prvih vtisov sploh nisem pričakovala, saj sem se imela namen prestaviti na drugo šolo takoj, ko bi se mi ponudila priložnost. Moj namen se je zelo hitro spremenil. Tukaj mi je postalo všeč. Gimnazija le ni tako težka, kot so me vsi strašili. Sploh pa ne bi mogla zapustiti svojih sošolk in sošolcev, s katerimi smo postali dobri prijatelji že po prvem tednu.

Res pa je, da nam vsem delajo probleme nekateri predmeti (kemija, fizika, matematika). Vendar to še ne pomeni, da ne bomo prišli naprej. Potrebno je le malo več učenja in seveda manj prostega časa ;).

PRVI VTISI

Ko sem prvič stopil v šolo sem nestrpno pričakoval kdo bo moj razrednik in kdo bodo moji sošolci. Razredničarka nas je toplo sprejela in nam vlila pogum  za »borbo« z ocenami. Prvi tedni so bili zame odlični. Veliko smo se zabavali, učenja ni bilo veliko, pa še profesorje nismo preveč jezili. Kasneje pa se je tudi to spremenilo. Začeli so se testi in spraševanje in kaj kmalu so začele padati različne ocene. Zelo me veseli, da se s sošolci dobro razumemo. Profesorjem ne delamo preglavic, zato jih tudi oni nam ne.

MOJI OBČUTKI

V osmem razredu smo se morali dokončno odločiti, kje bomo nadaljevali šolanje. Pri meni je bilo že prej vse odločeno. Že prej sem se namenil priti na Splošno in strokovno gimnazijo Lava. Šola se mi je na začetku zdela ogromna, kar tudi je. Ampak, ko stopiš vanjo, opaziš, da gre pravzaprav za veliko zgradbo, v kateri se odvija življenje kar nekaj šol. Sprva sem imel probleme z iskanjem učilnice, vendar po kakšnem tednu je bilo vse čisto drugače. Sedaj se počutim kot doma. Tudi učitelji/profesorji so prijazni...

NAPOTKI ZA BODOČE DIJAKE

Pri prihodu v gimnazijo Lava, se ne prestrašite njene velikosti. Kmalu boste ugotovili, da je počutje v večji šoli boljše, kajti spoznaš veliko več ljudi in počutiš se bolj svobodnega. Najbrž vas bodo vsi strašili, koliko se bo za učit. Res je, da je snovi veliko več in da je precej težja, ampak, če se sproti učiš, potem si lahko tudi ti tisti, ki bo deležen lepe ocene. Torej s pridnim učenjem lahko pridobiš veliko.

PRVI VTISI

Ko prvič vstopiš v ta svet,

skrbi te kako bo,

kakšne sošolce boš imel,

kakšni profesorji bodo do te.

A ne se bati,

začetek ni težak,

a ni ne lahak,

vse prebije se skozi.

Videl boš, da tu super je,

mnogo fac kle imaš,

so hudi tudi nekateri,

a nikoli nisi sam.

Je več učenja,

so strožji profesorji,

vsi imajo svoje vzroke,

da pametnejši bi bili.

Uzreš se v novi svet,

sprejmeš nove ljudi,

šolski dnevi se kupičijo,

učiti se veliko je.

Po hodnikih hodiš

od učilnice do učilnice,

čakaš, da ura začne se,

zvonec zazvoni.

Tak vsakdanjik je,

možgani vsakdan napeti so,

a pride sprostitev na dan,

ko uživaš celi dan.

Pridi sem,

doživel veliko boš,

vsak dan se najde nekaj,

kar zabava te.

Res, da učiti se,

pa veliko,

a vse premaga to,

kaj sledi po tem.

So športni dnevi,

so kulturni dnevi,

so prosti dnevi

in je šport.

Vsak dan živahno je

v naši telovadnici tej,

kjer žoge skačejo

in z njimi naši igralci.

Pridi in videl boš,

kaj čaka te...

Prvi vtisi tu najboljši so.

PRIČAKOVANJA DO KONCA LETA

Do konca leta pričakujem, da bom imela vsaj takšne ocene kot do zdaj ali mogoče celo malo boljše. Pričakujem tudi, da bomo vsi iz našega razreda  šli v 2. letnik oz. uspešno zaključili prvi letnik in šli na končni izlet.

NASVET ZA BODOČE DIJAKE

Svetovala bi jim, naj se že na začetku začnejo sproti učiti, ker če na začetku dobiš slabe ocene, jih je potem težko popraviti. Svetovala bi jim tudi, da naj po nepotrebnem ne izostajajo od pouka, saj je potem zelo težko slediti snovi, ki se kar naprej nabira. Skratka, svetovala bi jim mnogo pridnosti in potrpežljivosti pri učenju.

S ČIM NAM PROFESORJI POLNIJO GLAVE

Profesorji nam polnijo glave z vso mogočo snovjo. Te snovi je zelo veliko. Polnijo pa nam jih tudi z raznimi nasveti, ki so dobri za nas, sicer pa tudi z nenapovedanim spraševanjem, ki je najslabša sprememba v srednji šoli.

PRVI VTISI NA ŠOLI

Ko sem prvič prišla na to šolo, se mi je zdela zelo velika, zato sem se je sprva kar malo zbala. Nato sem spoznala vse svoje sošolce, ki so bili zelo prijazni, jih tudi bolje spoznala in sedaj poznam že vse. Spoznali smo tudi profesorje, ki so precej strogi (eni manj, drugi pa bolj).

KAJ ČAKA BODOČE DIJAKE

Nekaj zame pozitivnih stvari:

-         zanimiva razlaga nekaterih profesorjev (prof. Pivca)

-         mnogo zabave

-         mnogo prijateljev

-         veliko punc in fantov

Nekaj zame negativnih stvari:

-         veliko učenja

-         težki predmeti (matematika)

-         nenapovedano spraševanje

KAJ SVETUJEM BODOČIM DIJAKOM TE ŠOLE?

Pomembno je, da vzamete šolo kot nek izziv, nekaj kar vam bo omogočilo lažje življenje v prihodnosti in ne kot neko prisilo. Če imate dobre odnose s sošolci, se lahko zgodi, da boste v šolo hodili z veseljem. Pomembno je tudi, da se znate doma organizirati tako, da vam učenje vzame čim manj časa. Za konec pa vam priporočam, da imate dobre odnose s profesorji, saj vam oni lahko pokvarijo šolsko leto in počitnice s slabimi ocenami in popravnimi izpiti, če pa boste imeli ob koncu leta lep uspeh, boste lahko počitnice zasluženo izkoristili in v njih neizmerno uživali.

S ČIM NAM PROFESORJI POLNIJO GLAVE?

Zdi se mi, da je njihova naloga, da nam povedo čimveč koristnih informacij ter, da nam razširijo obzorja. Nekateri razlagajo zgolj o predmetu, ki ga poučujejo, včasih pa se zgodi, da kateremu profesorju uide kakšen oseben problem oziroma čustven izliv. To niti ni slabo, saj lahko popestri pouk. Najbolj pa me moti, ker moramo biti tako zelo široko razgledani in si moramo zapomniti toliko neuporabnih in neumnih podatkov, ki nam v življenju ne bodo koristili.

KAJ PRIČAKUJEM V PRIHODNOSTI?

Rada bi, da bi mi znanje iz srednje šole omogočilo lažji vpis na fakulteto, želim si tudi, da bi mi nasveti in izkušnje omogočile lažje življenje.

4. septembra smo se bodoči dijaki gimnazije Lava zbrali pred šolo. Na vhodnih vratih nas je čakalo obvestilo, da nas bodo v šolski telovadnici razvrstili po razredih. Odpravili smo se tja. Telovadnica je bila polna novih obrazov. Nekoliko starejših-odraslih, saj so prehodili drugi večji korak v svojem življenju. Ravnatelj nam je pripravil govor, za tem pa so nas bodoče razredničarke razvrstile po razredih. V mojem razredu je bilo kar nekaj starih znancev, veliko pa jih je prišlo neznanih-na novo. Že prvi dan smo se med seboj spoznali in predvidevam, da

postali pravi prijatelji. Razredničarka nas je seznanila z novim urnikom in novimi, za nas se čisto neznanimi profesorji. Nekaj smo jih že spoznali pri urah, nekaj pa samo na videz, med odmori. Nekateri se mi zdijo zelo strogi in od nas zahtevajo veliko več, kot so zahtevali učitelji v osnovni šoli, ampak to je gimnazija in takšno je življenje! Vsak mora enkrat skozi to; nekateri prej, drugi kasneje! Čeprav pa še vedno zelo pogrešam stare sošolce, s katerimi sem preživela najlepše trenutke mojega življenja in se na vsakega posebej navezala! Ampak tako je to:

-         ZIVLJENJE TECE DALJE IN MI Z NJIM!

V ponedeljek zjutraj sem se vstala s takšno muko, kot že dolgo ne. Seveda, saj se je začel prvi šolski dan v srednji šoli. Tu naj bi spoznala svoje nove sošolce, profesorje... skratka čisto novo okolje. Tega me je bilo kar malo strah, saj skoraj nikogar nisem poznala, piko na i pa so postavili še starši in znanci, ki so mi kar naprej govorili, da se je treba učiti takoj na začetku, nič lenarjenja, ker se mi lahko vse obrestuje.

Kaj pa moj stari sošolci??? Prvi dan sem jih res pogrešala in prav slabovoljna sem bila, saj nisem mogla biti več z njimi v šoli in jeziti učitelje, kar nam je šlo tako dobro od rok. A vse to me je minilo, ko smo se naslednje dni začeli spoznavati in ugotovili smo, da se bomo pravzaprav kar zabavali v novih klopeh.

PRVI »FILINGI« NA NOVI ŠOLI

Konec počitnic je bilo v ponedeljek, jaz pa sem taval po svetu z nekim čudnim občutkom. Moje svobodne misli so se spremenile v pravo nično moro, ki mi ni dala mira.

Zgodaj zjutraj sem težko vstal iz postelje in že kmalu za tem sem stal pred velikimi šolskimi vrati. Kamor koli sem se obrnil, povsod so bili novi obrazi, učilnice. Naposled sem pristal v razredu med sošolci. Nenavaden občutek mi je grenil prve ure a ni trajal dolgo saj sem hitro spoznal sošolke in sošolce. Napočil je najbolj pričakovani čas, glavni odmor, ki ne potekal nekako takole: ˝Najprej je pozvonilo in iz učilnice so se usuli učenci, vhodna vrata so se totalno zabila, povsod pa se je širil vonj po sendvičih in cigaretah. ˝Prav kmalu je bilo prvega srečanja v šoli konec in spet me je čakala dolga siva pot do doma.

Ko se sedaj spomnim na vse te prve ure me kar strese. Vendar ko enkrat spoznaš prijatelje in ko se pouk uteče, se stvari obrnejo. Včasih pridejo dnevi ko grem z veseljem v šolo in uživam vsak trenutek s kolegi.

Minilo je že kar nekaj časa odkar sem se spraševala, kako bo v srednji soli. Kakšni bodo moji sošolci, kakšni profesorji, kakšna bo nova šola pa njeno okolje in se tisoč taksnih vprašanj se mi je motalo po glavi.

Sedaj sem že dobila odgovore na svoja vprašanja. Že ko sem prvič videla svoje sošolce, sem vedela, da bi za takšne morala prositi, prav vsi so mi bili že na prvi pogled izredno všeč, kaj šele sedaj, ko smo postali nerazdružljivi prijatelji. Naših dogodivščin, ki jih je že sedaj ogromno, ne bom nikoli pozabila, nasprotno, še ko bom okrog hodila škrbasta, s palico in sivih las se jih bom z veseljem spominjala in o njih pripovedovala svojim vnučkom. Naši predhodniki so prav tako enkratni, še posebej postavni pripadniki moškega spola, ki jih na tej soli ne primanjkuje. Tudi profesorji niso takšne pošasti, kot so nas strašili. Hvala bogu! Nekateri so prave face, prijazni, drugi pa žal poznajo to besedo le iz slovarjev, a tako je povsod. Šola pa mi je všeč že odkar sem jo prvič videla in mi je iz dneva v dan bolj (če seveda odštejemo učenje). Najhuje zame je vstajanje ob pol šesti uri zjutraj-grozno! No, pa se bomo že navadili!

Spomin na osnovno šolo v meni čedalje bolj bledi, saj ga izpodrivajo nove prigode srednješolskih dni.

PRVI DNEVI V SREDNJI ŠOLI

S prijatelji smo se zbrali na železniški postaji. Vsi smo bili nestrpni, saj smo komaj èakali, da stopimo v svojo novo šolo. A to ni bila navadna šola, paè pa je to bila gimnazija.

Zbrali smo se v telovadnici šole, kjer so nas razvrstili v razrede. Z razrednièarko smo odšli v razred, kjer se nam je prestavila in nam povedala bistvene stvari, ki nas èakajo v šolskem letu. Prvi teden sem spoznaval svoje sošolce in profesorje. Izkazalo se je, da so profesorji strožji od uèiteljev, ki so me uèili v osnovni šoli, a kljub vsemu se znajo tudi pošaliti. Najbolj se mi je v spomin vtisnil profesor Pivec, saj nas s svojimi šalami velikokrat nasmeji.

Gimnazijski program se mi ne zdi pretirano težak. Upam samo, da bodo moje ocene tako dobre kot so bile v osnovni šoli.

Šola mi je zelo všeč. Všeč so mi polni hodniki med odmori in novi sošolci. Tudi profesorji so v redu.Ko sem prišla na informativni dan, te šole nisem nameravala obiskovati. Pravzaprav še vedno ne vem, zakaj sem si premislila. A po prvem tednu že vem, da je to prava šola zame. Prvi srednješolski dan je prinesel velike spremembe. Nekatere so mi všeč, druge manj. A upam, da ta štiri leta ne bodo pretežka in da se bomo v razredu razumeli še bolje kot smo se v osnovni šoli.

KAJ JE DRUGAČE IN KAJ ENAKO KOT V OSNOVNI ŠOLI?

-         tukaj so namesto tovarišic in učiteljev profesorji

-         na nekaterih srednjih šolah še zahtevajo copati, a v večini ne

-         tukaj te nihče več ne nadzoruje kot v osnovni šoli

-         bolj si samostojen

-         obravnavajo te že kot osebo: vikajo (nekateri)

-         sistem je enak: upoštevati moraš predpise, ki jih izveš na začetku leta

-         tudi tukaj ti ponujajo mnogo interesnih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjaš

-         med vsemi dijaki si manj opazen kot si bil kot učenec, lahko pa se uveljaviš, če narediš kaj takega kar se ne zgodi vsak dan (upam, da predvsem v pozitivnem smislu): šolski časopis, domače strani, razne naloge (projektne, seminarske, raziskovalne...)

-         usmeriš se lahko v izobraževanje, ki te zanima ali pa seveda še malo počakaš in nadaljuješ na gimnaziji (če ti seveda uspe priti na želeno šolo)